Če želi EU doseči svoje cilje ničelnega neto prometa in do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo, se mora transportni sektor hitro razogljičiti. Medtem, ko se veliko pozornosti posveča razvoju čistejših letal in plovil, še večji izziv predstavlja ustvarjanje infrastrukture, ki jo bodo pristanišča in letališča potrebovala za proizvodnjo, shranjevanje in črpanje goriv z nizkimi emisijami.
Nova goriva
Proizvajalci letal veliko vlagajo v nova goriva in pogonske tehnologije, vendar morajo biti tudi letališča pripravljena na dobavo teh goriv, saj se bo celoten sistem precej razlikoval od trenutnih.
Raziskave o oskrbi letal z energijo gredo trenutno v dve smeri. Prva so trajnostna letalska goriva, proizvedena iz obnovljivih surovin, druga pa je oskrba z energijo za nova letala, ki jih bodo poganjale tehnologije, vključno z baterijami in vodikom.
Bolj zelena letališča
Dolgoročni cilj letališč je, da proizvedejo več energije, kot je porabijo. Razvoj pametnega energetskega vozlišča bo pripomogel k optimizaciji oskrbe z zeleno električno energijo. Letališča bodo morala zagotoviti tudi zanesljivo oskrbo s trajnostnimi letalskimi gorivi in vodikom.
Idealno bi bilo, če bi proizvodnja potekala v bližini letališča. Glavni izziv pri trajnostnih letalskih gorivih je povečanje na trajnosten način ter omejitve razpoložljivih proizvodnih tehnologij in virov za proizvodnjo teh trajnostnih goriv. Poleg rastlinskih odpadkov si raziskovalci prizadevajo ustvariti predvsem trajnostna goriva iz elektrike, vodika in ogljika, zajetega iz zraka, kar gre za neko vrsto krožnega procesa.
V nasprotju s trajnostnim letalskim gorivom bo vodik zahteval povsem novo infrastrukturo za dostavo, skladiščenje in oskrbo z gorivom, saj običajna infrastruktura za reaktivno gorivo ne zadostuje.
Dolgoročno lokalna proizvodnja ne bo zadostovala za zadostitev povpraševanja. Zato bo v prihodnje verjetno najboljša kombinacija lokalno proizvedenega in uvoženega vodika z območij, ki so bogatejša z energijo in imajo manjše povpraševanje.
Pametna pristanišča
Da je priprava pristanišč na morebitne mešanice goriva, ki jih bodo v prihodnosti uporabljale ladje, prav tako zapleten proces, se zavedajo tudi v največjem evropskem pristanišču Rotterdam.
Pristanišče je vzpostavilo projekt MAGPIE, ki ga financira EU, da bi ustvarilo oris glavnega načrta, kako bodo Rotterdam in njegova partnerska pristanišča postala zelena do sredine stoletja.
Pristanišče se bo preoblikovalo v pametno zeleno pristanišče z izboljšanjem trenutnih energetskih sistemov, razvojem novega bolj zelenega energetskega sistema, prehodom na ne-naftna goriva in surovine ter spodbujanjem prehoda na trajnostni tovorni promet.
Pri gorivih se MAGPIE osredotoča na elektriko, amoniak, vodik in različico utekočinjenega zemeljskega plina, na bio LG gorivo, pomembno vlogo kot zeleno gorivo vidijo tudi v metanolu.
Pametna energija
Pristanišča v prihodnje ne bodo več v tradicionalni vlogi najemodajalca, ampak bolj v vlogi razvijalca njegove okolice, s čimer bodo olajšala celoten proces pametnega energetskega prehoda. Zato morajo pristanišča zagotoviti ustrezne pogoje za podjetja, da bodo vlagala v pristaniško območje.
Tako kot pri letališčih poleg ladij obstajajo tudi druga vozila, ki se morajo priključiti na nove vire energije. V pristanišču Rotterdam so to predvsem barže za kratke ladje, vlaki in tovornjaki, ki prevažajo blago v in iz pristanišča.
Projekt MAGPIE poskuša napovedati prihodnjo mešanico energije in ugotoviti, kako se nanjo pripraviti. Ta različna goriva morajo doseči točko tehnološke zrelosti, kjer jih je mogoče uporabiti in so na voljo vsem, ki jih potrebujejo.
Vir: Spirit Slovenija