Evropska komisija je konec oktobra predstavila predloge za strožja pravila o onesnaževalih zunanjega zraka ter površinskih in podzemnih voda ter o čiščenju komunalne odpadne vode.
Čist zrak in voda sta bistvena za zdravje ljudi in okolja. Onesnaženost zraka je največja okoljska grožnja za zdravje in glavni vzrok kroničnih bolezni, med njimi možganske kapi, raka in sladkorne bolezni. Samo zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre skoraj 300.000 Evropejcev. Poleg tega ogroža okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo ter škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah.
Vsa nova pravila na področju kakovosti zraka in vode zagotavljajo jasno donosnost naložb zaradi koristi na področju zdravja, prihrankov energije, proizvodnje hrane, industrije in biotske raznovrstnosti. Komisija na podlagi izkušenj z izvajanjem veljavne zakonodaje predlaga, da se znižajo dovoljene ravni onesnaževal in izboljša izvajanje pravil za zagotovitev, da se cilji zmanjšanja onesnaževanja pogosteje dosežejo v praksi. Današnji predlogi so ključni korak naprej pri uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja v okviru evropskega zelenega dogovora, tj. do leta 2050 živeti v okolju brez škodljive onesnaženosti.
Revizija bo zagotovila, da bodo imeli ljudje, katerih zdravje trpi zaradi onesnaženosti zraka, pravico do odškodnine v primeru kršitve pravil EU o kakovosti zraka. Prav tako bodo imeli pravico, da jih v kolektivnih odškodninskih tožbah zastopa nevladna organizacija. Predlog bo poleg tega zagotovil večjo jasnost glede dostopa do pravnega varstva, učinkovitih kazni in boljšega obveščanja javnosti o kakovosti zraka.
Boljše in stroškovno učinkovitejše čiščenje komunalne odpadne vode
Revidirana direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode bo Evropejcem prinesla čistejše reke, jezera, podzemne vode in morja, čiščenje odpadne vode pa bo stroškovno učinkovitejše. Da bi lahko odpadno vodo čim bolje izkoristili kot vir, se predlagata cilj energijske nevtralnosti sektorja do leta 2040 in izboljšanje kakovosti blata, da bi bila mogoča pogostejša ponovna uporaba, kar bi prispevalo k bolj krožnemu gospodarstvu.
Več izboljšav bo podprlo varovanje zdravja in okolja. Te vključujejo obveznosti pridobivanja hranil iz odpadne vode, nove standarde za mikroonesnaževala in nove zahteve za spremljanje mikroplastike. Obveznosti čiščenja odpadne vode bodo razširjene na manjše občine s tisoč prebivalci.
Ker 92 % strupenih mikroonesnaževal v odpadnih vodah EU izvira iz farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov, bo nova shema razširjene odgovornosti proizvajalcev od teh zahtevala plačilo stroškov njihovega odstranjevanja. To je v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ in bo spodbudilo raziskave in inovacije za izdelavo proizvodov brez strupov ter zagotovilo pravičnejše financiranje čiščenja odpadne vode.
Sektor odpadne vode ima tudi velik neizkoriščen potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, na primer iz bioplina.
Ocenjuje se, da bodo spremembe prinesle zvišanje stroškov za 3,8 % (na 3,8 milijarde evrov na leto leta 2040) in koristi v vrednosti več kot 6,6 milijarde evrov na leto, pri čemer bo razmerje med stroški in koristmi v vsaki državi članici pozitivno.
Zaščita površinskih in podzemnih voda pred novimi onesnaževali
Komisija na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov predlaga posodobitev seznamov onesnaževal vode, ki jih je treba strožje nadzorovati v površinskih in podzemnih vodah. Na sezname bo dodanih 25 snovi z dobro dokumentiranimi problematičnimi učinki na naravo in zdravje ljudi (npr. pesticidi, zdravila, antibiotiki itd.).
Poleg tega bodo standardi za 16 onesnaževal, ki jih pravila že zajemajo, vključno s težkimi kovinami in industrijskimi kemikalijami, posodobljeni (poostreni), štiri onesnaževala, ki niso več grožnja na ravni Unije, pa bodo odpravljena.
Vir: Evropska komisija
