Evropska komisija načrtuje gradnjo štirih giga-tovarn umetne inteligence (AI) v okviru strategije za zmanjšanje zaostanka za ZDA in Kitajsko na tem področju. Projekt je del pobude Invest AI, vredne 200 milijard evrov, ki predstavlja evropski odgovor na ameriški 500-milijardni načrt Stargate.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je podrobnosti načrta prvič predstavila na AI vrhu v Parizu februarja 2025. Giga-tovarne bodo del javno-zasebnega partnerstva, ki bo omogočilo razvoj naprednih AI modelov širšemu krogu evropskih podjetij in raziskovalcev. Financiranje bo potekalo prek 20-milijardnega sklada, ki bo združeval sredstva iz evropskih programov, držav članic in Evropske investicijske banke.
Kljub ambicioznim načrtom številni strokovnjaki izražajo dvome o izvedljivosti projekta. Med ključnimi izzivi so:
- zagotavljanje zadostnega števila čipov,
- iskanje primernih lokacij,
- stroga evropska regulativa glede varnosti in varovanja osebnih podatkov,
- pomanjkanje tehnoloških velikanov v Evropi,
- visoka energetska poraba teh centrov.
Vsaka giga-tovarna bo vsebovala približno 100.000 najsodobnejših AI čipov, kar pomeni več milijard evrov stroškov za nakup komponent. Hkrati bo potreben dostop do velike količine električne energije, kar v Evropi predstavlja vse večji izziv. Poleg tega ZDA že omejujejo izvoz naprednih AI čipov, kar bi lahko dodatno otežilo uresničitev projekta.
Poleg gradnje giga-tovarn EU se načrtuje tudi nadgradnja 12 obstoječih znanstvenih superračunalniških centrov v AI tovarne. V ta namen je bilo decembra 2024 preko skupne evropske pobude EuroHPC napovedanih sedem AI tovarn, kmalu pa bo predstavljenih še pet. Pet novih superračunalnikov, optimiziranih za AI, bo predvidoma delovalo do leta 2026 v Nemčiji, Italiji, Finski, Luksemburgu in na Švedskem.
Čeprav gre za enega najambicioznejših tehnoloških projektov v EU, ostaja odprto vprašanje, ali bo Evropa s temi ukrepi resnično uspela zmanjšati svoj tehnološki zaostanek za globalnimi tekmeci.
Vir: SPIRIT Slovenija
