V letu 2024 je Evropa dodala 16,4 GW novih vetrnih zmogljivosti, od tega 13 GW v državah EU, kar je za približno 5 GW manj od pričakovanj. To predstavlja manj kot polovico letne rasti, ki je potrebna za dosego ciljev energetske varnosti EU.
Trenutno vetrna energija pokriva 20 % evropske porabe električne energije, pri čemer Danska dosega najvišji delež s 56 %.
Ovire pri širjenju vetrne energije
Napredku vetrne energije v Evropi botrujejo dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, počasna širitev elektroenergetskega omrežja in nezadostna elektrifikacija. Kljub novim pravilom EU večina držav še vedno zaostaja pri njihovi implementaciji, izjema je Nemčija, kjer so se postopki pospešili. Na stotine GW novih projektov čaka na priključitev na omrežje, države pa se spopadajo s filtriranjem čakalnih vrst.
Naložbe v vetrni sektor
Leta 2024 je evropski vetrni sektor prejel 33 milijard EUR novih naložb, kar je omogočilo financiranje skoraj 20 GW novih zmogljivosti. Največ sredstev je bilo vloženih v kopenske vetrne elektrarne (24,7 milijarde EUR), medtem ko so naložbe v morske vetrne elektrarne upadle za skoraj 80 % v primerjavi z rekordnim letom 2023.
Kljub izzivom pa se za leto 2025 že obetajo velike investicije, kot sta poljski projekt Baltica 2 in britanski Inch Cape, skupaj vredna 10,7 milijarde EUR.
Elektrifikacija – ključ do konkurenčnosti Evrope
Evropska komisija želi z novim dogovorom o čisti industriji pospešiti izdajanje dovoljenj in povečati elektrifikacijo na vsaj 32 % do leta 2030. V zadnjem desetletju je stopnja elektrifikacije v EU ostala pod 25 %, medtem ko jo je Kitajska že presegla.
Glavne industrijske panoge pričakujejo močno povečanje povpraševanja po električni energiji do leta 2040, pri čemer ima vetrna energija ključno vlogo. Letna namestitev 30 GW vetrne energije bi omogočila skoraj štirikratno povečanje njene proizvodnje do leta 2040.
Brez hitrejših postopkov, večjih naložb in boljše integracije v elektroenergetsko omrežje pa bo Evropa težko dosegla svoje energetske cilje in ostala konkurenčna na globalni ravni.
Vir: SPIRIT Slovenija
