Kitajska je največji trg industrijskih robotov na svetu, saj so lani namestili malo manj kot polovico vseh nameščenih težkih industrijskih robotov. Največ namestitev robotov so beležili proizvajalci elektronike (povečanje za 30 %), sledijo proizvajalci avtomobilov, plastike, gume, kovin in strojev. Po podatkih mednarodne zveze za robotiko (IFR), je Kitajska namestila skoraj dvakrat toliko novih robotov kot tovarne po celotni Ameriki in Evropi.
Eden od razlogov za hitro avtomatizacijo Kitajske je, da država preprosto dohiteva druge bogatejše države. Glede razširjenosti robotov na proizvodnih linijah, Kitajska zaostaja samo še za proizvodnimi velesilami kot so ZDA, Japonska, Nemčija in Južna Koreja.
Hitra avtomatizacija odraža tudi prilagajanje kitajskih tovarn na zmanjšano ponudbo poceni delovne sile. Projekcije kažejo, da se bo razpoložljiva delovna sila na Kitajskem po letu 2030 strmo zmanjšala, saj se prebivalstvo stara, rodnost pa ostaja nizka. Z uporabo več robotov lahko kitajske tovarne zapolnijo vse večjo vrzel na trgu dela in znižajo stroške. Zaradi vse višjih stroškov dela na Kitajskem, zahodna podjetja že preusmerjajo proizvodnjo na druge trge v razvoju ali v lastne države.
Avtomatizacija je tudi najzanesljivejši način za povečanje produktivnosti delavcev. Produktivnost proizvodnje na uro dela na Kitajskem, je leta 2021 dosegla četrtino povprečja skupine G7 in petino ravni v ZDA. Poleg tega se je rast produktivnosti Kitajske v zadnjih letih upočasnila.
Kljub trgovinskim napetostim z ZDA in vse večji zaskrbljenosti Zahoda zaradi domnevne prevelike odvisnosti od kitajskega industrijskega blaga je Kitajska še vedno velikanski proizvodnji trg, saj po podatkih ZN predstavlja 29 % svetovne proizvodnje.
Avtomatizacija proizvodnje pa lahko tudi pomaga kitajskim tovarnam, da se bolj osredotočijo na proizvodne naloge višjega cenovnega razreda, ki zahtevajo večjo natančnost, kot jo zmore večina ljudi. Medtem roboti postajajo tudi cenejši in bolj prilagodljivi.
Vir: Spirit Slovenija
