Evropa se vse težje spoprijema z gospodarskimi posledicami podnebnih sprememb. Po najnovejšem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA), objavljenem 29. septembra, so ekstremni vremenski pojavi med letoma 2020 in 2023 povzročili kar 44,5 milijarde evrov škode – več kot v celotnem desetletju prej. Povprečne letne izgube so bile 2,5-krat višje kot med letoma 2010 in 2019, kar po mnenju strokovnjakov razkriva ranljivost evropskega gospodarstva in njegovo močno odvisnost od naravnih virov.
EEA opozarja, da skoraj tri četrtine podjetij v Evropi temelji na naravnih ekosistemih, 75 % bančnih posojil pa je odobrenih podjetjem, ki so neposredno odvisna od teh virov. Obenem se približno 15 % industrijskih objektov nahaja na območjih, ki so ogrožena zaradi poplav.
Evropa, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, postaja tudi najbolj vroča celina na Zemlji. Višje temperature povzročajo vse pogostejše poplave, gozdne požare in dolgotrajne vročinske valove. Leta 2024 so poplave v Valenciji terjale 250 življenj, požari pa so prizadeli več držav Sredozemlja.
Kljub tem zaskrbljujočim podatkom se okoljska politika Evropske unije vse bolj odmika od svojih prvotnih ciljev. Ukrepi, kot je zakon proti krčenju gozdov, so preloženi, medtem ko sta konkurenčnost in gospodarska rast znova v ospredju političnih razprav. Kritiki opozarjajo, da EU s tem tvega izgubo svojega vodilnega položaja na področju globalnega podnebnega delovanja.
Poročilo je objavljeno v času, ko države članice razpravljajo o cilju 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040. Francija in Poljska želita odločanje prestaviti zaradi strahu pred vplivom na gospodarstvo, Evropska komisija pa predlaga uporabo ogljičnih kreditov – potezo, ki ji znanstveni svetovalni odbor EU nasprotuje.
EEA ob tem opozarja, da podnebnih ciljev ne ogroža le politika, temveč tudi naravni procesi. Ogljikovi ponori, kot so gozdovi in šotišča, so se v zadnjem desetletju zmanjšali za 30 %, kar pomeni, da EU izgublja svojo sposobnost naravnega uravnavanja emisij. Nezdravi ekosistemi pa že vplivajo tudi na dostop do osnovnih dobrin – s pomanjkanjem vode se danes sooča 34 % prebivalcev Evrope.
Soočena z rekordnimi izgubami in političnim omahovanjem, Evropa tako stoji pred ključnim vprašanjem: ali bo gospodarsko rast postavila pred okoljsko preživetje?
Vir: SPIRIT Slovenija
