Kot posledica podnebnih sprememb, je potreba po iskanju novih, trajnostnih rešitev v kmetijstvu. Eno izmed njih predstavlja vertikalno kmetovanje, ki vključuje gojenje rastlin v zaprtih prostorih, navpično v plasteh. Vertikalna kmetija omogoča poustvarjanje zunanjih razmer v zaprtih prostorih, kjer rastline rastejo v nadzorovanem okolju. Uporabljajo LED osvetlitev ter nadzorovane sisteme gojenja in prehrane. V nasprotju s tradicionalnimi kmetijami, kjer se obseg obdelovalnih površin meri v hektarjih, je na vertikalnih kmetijah obseg ocenjen na višino.
V Litvi trenutno gradijo največjo vertikalno kmetijo v Evropi. Razvija jo litovsko podjetje Leafood. Projekt je do sedaj že pritegnil 6 mio EUR naložb. Vertikalna kmetija bo izključno Litovcem vse leto omogočila uživanje svežih kakovostnih živilskih proizvodov. V podjetju ocenjujejo, da se jim bo investicija povrnila v približno 10 letih.
Svetlobo bodo dajale LED luči, namesto zemlje pa bodo uporabili mešanico hidroponike in gela. Patentirana tehnologija bo ustvarila dnevne in nočne pogoje za rastline. Različni ventilatorji pa bodo simulirali veter. Litovska vertikalna kmetija bo imela 14 nadstropij in 4.000 m2. Osredotočila se bo tudi na trajnost in zmanjšanje uporabe gnojil. Večina procesov od sajenja do obiranja bo avtomatizirana, zato se pridelkov v procesu pridelave ne bodo fizično dotikali z rokami.
V Dubaju je 18.7.2022 svoja vrata odprla največja hidroponska kmetija na svetu (metoda kmetovanja, ki ne uporablja zemlje). Investicija v vertikalno kmetijo je znašala 40 mio USD.
Kmetija Bustanica je 330.000 m2 velik objekt, ki je namenjen za proizvodnjo več kot 1 mio kg visoko-kakovostne listnate zelenjave letno, pri čemer potrebuje 95 % manj vode kot konvencionalno kmetijstvo. Tako bodo vsako leto prihranili 250 mio litrov vode. Poganja jo zmogljiva tehnologija; strojno učenje, umetna inteligenca in druge napredne metode.
Globalni trg vertikalnega kmetovanja je leta 2021 dosegel vrednost 3,66 mlrd USD. Analitiki napovedujejo, da bo trg v obdobju 2022-2027 rasel po 23,40 % povprečni letni stopnji in v letu 2027 dosegel vrednost 13,98 mlrd USD.
Hiter porast svetovnega prebivalstva in naraščajoče pomanjkanje obdelovalne zemlje sta ključna dejavnika, ki spodbujata rast trga. Rast trga spodbuja tudi vse večja potreba po stabilizirani rastlinski pridelavi ter tehnološki napredek. Nove rešitve pomagajo zmanjšati stroške kmetovanja in povečati skupni donos.
Vir: SPIRIT Slovenija
