Evropska unija je le korak oddaljena od izpolnitve svojega pravno zavezujočega cilja: do leta 2030 mora zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za 55 % v primerjavi z letom 1990. Po novi analizi Evropske komisije aktualne politike držav članic kažejo na skorajšnji dosežek – pričakovano zmanjšanje je 54 %. Napredek je posebej opazen v energetskem sektorju, kjer so obnovljivi viri leta 2023 predstavljali že 24 % celotne porabe energije.
Kljub temu pa kmetijstvo in promet še vedno zaostajata. Protesti kmetov in politični pritiski so Komisijo prisilili v popuščanje pri nekaterih okoljskih ukrepih. Dodaten izziv predstavljajo tudi gozdni požari in degradacija ekosistemov, zaradi katerih se do leta 2030 ne pričakuje okrevanja naravnega ogljičnega ponora.
V ozadju podnebne politike se krepi politični odpor, saj se številne države – pod pritiskom energetske draginje in geopolitičnih negotovosti – zavzemajo za omilitev okoljskih zavez. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra kljub temu poudarja, da bo EU okrepila vlaganja v čiste tehnologije, da bi industriji omogočila konkurenčnost znotraj zelenega prehoda.
Medtem Komisija že pripravlja naslednji korak: julija bo predlagala novi cilj – zmanjšanje emisij za 90 % do leta 2040. A ob tem se pojavljajo ideje o vključitvi mednarodnih ogljičnih kreditov, kar bi omogočilo delno izpolnjevanje cilja s financiranjem projektov v tujini. Evropski svetovalni odbor za podnebne spremembe (ESABCC) to odločno odsvetuje, saj bi lahko oslabilo notranje investicije v trajnostno industrijo in infrastrukturo.
Po mnenju ESABCC je cilj -90 % izvedljiv in nujen za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Poudarjajo, da bi ambiciozna dekarbonizacija prinesla zdravstvene koristi, povečala energetsko varnost in spodbudila modernizacijo evropskega gospodarstva.
Vir: SPIRIT Slovenija
