Evropski energetski prehod se nadaljuje z velikim tempom. V prvi polovici leta 2026 je bilo v Evropi nameščenih 8,8 GW novih vetrnih zmogljivosti, kar je približno 30 % več kot v enakem obdobju lani. Nova proizvodnja bi lahko z električno energijo oskrbovala približno 7 milijonov evropskih gospodinjstev.
WindEurope za celotno leto 2026 napoveduje okoli 24 GW novih vetrnih zmogljivosti. Podatki tako kažejo na nadaljnjo hitro rast obnovljivih virov, hkrati pa razkrivajo tudi nov izziv evropskega energetskega sistema. V ospredju namreč ni več samo vprašanje, kako zgraditi čim več sončnih in vetrnih elektrarn, temveč tudi, kako njihovo proizvodnjo vključiti v elektroenergetsko omrežje.
Portugalska povečuje proizvodnjo iz vetra
Eden od primerov hitrega razvoja vetrne energije je Portugalska. V prvi polovici leta 2026 je država zagnala 200 MW novih vetrnih zmogljivosti in se tako uvrstila na sedmo mesto med državami EU po obsegu novih priključitev.
Skupna nameščena moč portugalskih vetrnih elektrarn je zdaj presegla 6 GW, do konca leta pa naj bi država dodala še približno 50 MW.
Pomemben del letošnje rasti predstavlja vetrni park Tâmega, ki ga razvija španska družba Iberdrola. Projekt bo imel skupno moč 274 MW, njegova vrednost pa je ocenjena na približno 350 milijonov evrov.
Rast vetrne energije se bo na Portugalskem po pričakovanjih nadaljevala. Med letoma 2026 in 2030 naj bi država namestila še približno 2,1 GW novih zmogljivosti.
V evropskem merilu naj bi največ novih vetrnih zmogljivosti v prihodnjih petih letih dodala Nemčija, in sicer približno 45 GW. Sledita Španija s 7,2 GW in Francija s 6,8 GW.
V nove vetrne elektrarne že milijarde evrov
V prvi polovici leta 2026 so nove vetrne zmogljivosti zagnali v 16 državah EU. Skupaj je bilo nameščenih 5,3 GW kopenskih in 1,7 GW morskih vetrnih elektrarn. Vrednost novih naložb je dosegla približno 9 milijard evrov.
Kljub pozitivnim trendom pa nadaljnja rast ni zagotovljena. Med največjimi ovirami so dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, pomanjkanje zmogljivosti elektroenergetskih omrežij in počasnejša elektrifikacija gospodarstva.
Pri financiranju novih projektov pomembno vlogo še naprej igrajo pogodbe za razliko oziroma CfD. Te investitorjem zagotavljajo večjo predvidljivost prihodkov in s tem lahko zmanjšajo stroške kapitala.
Sončna energija se sooča z drugim problemom
Tudi pri sončni energiji je evropska rast zelo izrazita. Evropska unija je leta 2025 dodala 67,2 GW novih sončnih zmogljivosti. V letu 2026 pa naj bi se rast na večini največjih trgov nekoliko upočasnila.
Eden od razlogov je povezan prav z elektroenergetskim omrežjem.
Ob sončnih dneh lahko sončne elektrarne proizvedejo več električne energije, kot jo je mogoče v določenem trenutku prenesti do odjemalcev ali shraniti. Ko omrežje ne more sprejeti vse proizvodnje, pride do omejevanja proizvodnje, hkrati pa se lahko pojavljajo tudi obdobja z negativnimi cenami električne energije.
V prvi polovici leta 2026 se je število ur z negativnimi cenami v primerjavi z letom 2024 povečalo za približno 33 % v Nemčiji in kar 237 % v Španiji.
To kaže na precejšen paradoks zelenega prehoda. Evropa uspešno povečuje proizvodnjo obnovljive energije, vendar infrastruktura ni vedno sposobna slediti tako hitri rasti.
Omrežja bodo potrebovala velike naložbe
Če želi Evropa še naprej povečevati delež sončne in vetrne energije, bo morala hkrati posodobiti in razširiti elektroenergetska omrežja.
Operaterji omrežij v prihodnjem desetletju načrtujejo več sto milijard evrov naložb v njihovo širitev in posodobitev. Potrebne bodo predvsem večje prenosne zmogljivosti, učinkovitejše upravljanje omrežij in boljše čezmejne povezave.
To odpira tudi nove poslovne priložnosti. Poleg proizvajalcev opreme za obnovljive vire bodo vse pomembnejši ponudniki elektroenergetske opreme, digitalnih rešitev in sistemov za upravljanje energije.
Baterije kot pomemben del prihodnjega sistema
Poleg omrežij postaja vse pomembnejše tudi shranjevanje električne energije.
Evropska unija ocenjuje, da bo do leta 2030 potrebovala približno 150 GW baterijskih hranilnikov. Konec leta 2025 jih je bilo nameščenih približno 37 GW, zato je pred evropskim trgom še precej prostora za rast.
Države članice zato iščejo načine za pospešitev razvoja baterijskih sistemov. Med ukrepi so davčne spodbude, poenostavljanje postopkov pridobivanja dovoljenj ter povezovanje baterijskih hranilnikov neposredno s sončnimi elektrarnami.
Pomembna je tudi lokacija hranilnikov. Če je baterijski sistem nameščen daleč od vira proizvodnje, je treba električno energijo do njega najprej prenesti po omrežju. S tem se lahko dodatno obremeni že tako omejena infrastruktura.
Romunija povezuje sončno energijo in baterije
Zanimiv primer je Romunija, kjer se širjenje sončne energije vse bolj povezuje z razvojem baterijskega shranjevanja.
Romunski sončni sektor je leta 2025 zrasel za približno 45 %. Pomemben del tega razvoja predstavljajo prosumerji, torej gospodinjstva in podjetja, ki električno energijo proizvajajo in jo v veliki meri tudi sami porabljajo.
Sončne elektrarne ima v državi nameščenih približno 330.000 prosumerjev, vse več pa jih svojo proizvodnjo dopolnjuje z baterijskimi sistemi.
Romunija je lani odpravila davke na shranjevanje električne energije, maja pa je približno 76 milijonov evrov sredstev, ki so bila prvotno namenjena subvencijam za sončne elektrarne, preusmerila v baterijske sisteme. Do prve polovice leta 2026 je imel baterijski sistem nameščen približno vsak tretji prosumer.
Primer kaže na spremembo pristopa. Na začetku je bila glavna naloga predvsem čim hitrejša postavitev novih sončnih elektrarn. Z rastjo proizvodnje pa postaja vse pomembnejše tudi vprašanje, kako upravljati presežke električne energije.
Prihodnost bodo zaznamovali hibridni projekti
Eden od primerov tega razvoja je projekt Ogrezeni v Romuniji. Predvidena je kombinacija 762 MW sončne proizvodnje in baterijskega hranilnika z zmogljivostjo 1 GWh.
Če bo projekt izveden po načrtih, bo ob začetku obratovanja leta 2027 eden največjih hibridnih energetskih objektov v Evropi.
Takšni projekti nakazujejo smer razvoja energetskega trga. Sončne in vetrne elektrarne bodo vse pogosteje povezane z baterijami ter drugimi sistemi, ki omogočajo boljše usklajevanje proizvodnje in porabe.
Strožji pogoji za priključevanje
Hitra rast obnovljivih virov pa pomeni tudi potrebo po učinkovitejšem upravljanju razpoložljivih omrežnih zmogljivosti.
Romunija je zato zaostrila pogoje za podjetja, ki želijo nove projekte priključiti na elektroenergetsko omrežje. Zvišala je zahtevani depozit za podjetja, ki zaprosijo za priključitev, s čimer želi omejiti špekulativne vloge.
V nekaterih državah investitorji namreč rezervirajo omrežne zmogljivosti, čeprav projekta kasneje dejansko ne izvedejo. Takšne vloge lahko po nepotrebnem zasedajo omejene kapacitete in ustvarjajo dodatna ozka grla.
Kaj to pomeni za podjetja?
Razvoj evropskega energetskega sistema odpira priložnosti na precej širšem področju kot samo pri proizvodnji sončnih panelov in vetrnih turbin.
Med zanimivejšimi področji so:
- baterijski hranilniki in sistemi za shranjevanje energije,
- elektroenergetska oprema in transformatorske postaje,
- pametna omrežja,
- digitalno upravljanje energije,
- sistemi za spremljanje in optimizacijo proizvodnje,
- rešitve za priključevanje obnovljivih virov,
- energetski inženiring,
- projektiranje in vzdrževanje energetskih sistemov.
Za podjetja, ki želijo sodelovati pri zelenem prehodu, se tako odpira nov prostor. Vrednost ni več samo v sami proizvodni napravi, ampak tudi v rešitvah, ki omogočajo njeno učinkovito vključevanje v širši energetski sistem.
Zeleni prehod se zato širi onkraj elektrarn
Evropa je očitno vstopila v fazo, ko sama rast števila sončnih in vetrnih elektrarn ni več dovolj. Portugalska kaže, kako se lahko hitro povečujejo vetrne zmogljivosti, Romunija pa predstavlja primer povezovanja sončne energije z baterijskim shranjevanjem.
Naslednji korak bo zato povezan predvsem z infrastrukturo, ki mora takšno rast podpreti.
Omrežja, baterije, digitalno upravljanje in povezovanje proizvodnje s porabo bodo postali vse pomembnejši deli evropskega energetskega sistema. Prav sposobnost povezovanja vseh teh elementov bo odločala o tem, kako učinkovito bo mogoče izkoristiti nove količine obnovljive energije.
