Čeprav je večina razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost, prek katerih so podjetja pridobivala nepovratna sredstva za tehnološke nadgradnje in digitalno preobrazbo, že zaključenih, to še ne pomeni, da so možnosti za velika podjetja izčrpane.
Na voljo so številni drugi viri financiranja – od neposrednih spodbud za investicije do ugodnih posojil in subvencij za zeleni prehod, raziskave, zaposlovanje in digitalizacijo.
Brez razpisov, a še vedno subvencije
Velik del domačih razpisov za sofinanciranje naložb je trenutno zaprt, vendar to ne pomeni, da podjetja ne morejo pridobiti sredstev.
Po zakonu o spodbujanju investicij in zakonu o skladnem regionalnem razvoju lahko velika podjetja oddajo individualno vlogo neposredno na ministrstvo – ob pogoju, da v državni blagajni obstaja dovolj sredstev. Ključno je, da gre za večje naložbe (nad 12 mio EUR v predelovalni dejavnosti ali nad 2 mio EUR v RRI) ter da podjetje z naložbo ustvari nova delovna mesta in pomembno prispeva k razvoju gospodarstva oziroma regije.
Zakon predvideva tudi izjemo od razpisov v primeru konzorcijskih projektov na področju raziskav in razvoja, pri čemer morajo sodelovati vsaj trije partnerji, med njimi eno veliko podjetje, eno MSP in ena raziskovalna organizacija.
Tovrstne prijave se sproti preverjajo z državnimi organi, kakšno je stanje razpoložljivih sredstev.
Ugodna posojila za investicije in digitalizacijo
Za podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za neposredne subvencije ali želijo dodatne vire financiranja, ostajajo na voljo ugodna posojila pri SID banki. Program Naložbe 1 ponuja posojila do 10 milijonov evrov z nižjo obrestno mero in ročnostjo do 20 let, z možnostjo večletnega moratorija. Namenjena so tako fizičnim kot digitalnim naložbam.
Program Digitalen je posebej zasnovan za spodbujanje digitalne preobrazbe in inovacij – vključuje tudi možnost refinanciranja začetnih aktivnosti projekta.
Za projekte z okoljskimi cilji je na voljo program SID Zelen, ki podpira zelene naložbe, med drugim prehod na obnovljive vire energije, krožno gospodarstvo in zmanjševanje okoljskih vplivov.
Tudi Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS) ponuja ugodna posojila za specifične panoge, kot sta lesno- in živilskopredelovalna industrija. Posamezno podjetje lahko tako pridobi od 1,5 do 3 milijone evrov sredstev po fiksni ali znižani obrestni meri.
Subvencije za električna vozila in obnovljive vire energije
Borzen in Eko sklad ostajata ključna akterja pri financiranju zelenega prehoda.
Podjetja lahko pri Borzenu zaprosijo za subvencijo do 7.200 evrov za nakup električnih vozil, do 1.300 evrov pa je na voljo za vzpostavitev polnilne infrastrukture. Subvencije se dodeljujejo po shemi de minimis, zato mora podjetje spremljati, ali je v treh letih že prejelo 300.000 evrov pomoči po tej shemi.
Dodatno Borzen prek javnih pozivov sofinancira investicije v fotonapetostne sisteme, toplotne črpalke, kotle na biomaso in druge naprave za proizvodnjo elektrike iz OVE. Programi so razdeljeni po tehnologijah (JP-OVE-01, -02, -04) in se sproti posodabljajo.
Eko sklad pokriva širok spekter ukrepov učinkovite rabe energije – od izolacije, menjave stavbnega pohištva, do postavitve skoraj ničenergijskih stavb. Spodbude lahko dosežejo do 30 % vrednosti upravičenih stroškov, pri čemer je možno kombinirati nepovratna sredstva s posojili po fiksni obrestni meri (3,5 %). Poleg tega nudi Eko sklad tudi okoljska posojila za zmanjšanje emisij, varstvo voda, gospodarjenje z odpadki in druge cilje.
Subvencije za zaposlovanje: pomoč za vključevanje ranljivih skupin
Na voljo so tudi subvencije za zaposlovanje, namenjene vključevanju dolgotrajno brezposelnih, starejših, manj izobraženih ter mladih. Program Zaposli.me 2025 omogoča subvencijo od 450 do 720 evrov mesečno, odvisno od ciljne skupine. Program Trajno zaposlovanje mladih 2025 spodbuja zaposlitev oseb, mlajših od 30 let, z višjo subvencijo (do 710 evrov mesečno), pod pogojem mentorstva in dodatnega usposabljanja.
Kaj pa EU razpisi?
Na ravni Evropske unije ostajajo odprti številni razpisi, zlasti v okviru programov Horizon Europe, LIFE, Interreg in drugih pobud, namenjenih večjim konzorcijem in strateškim projektom. Čeprav so ti bolj kompleksni, lahko velikim podjetjem prinesejo znatna sredstva, predvsem za razvojno-raziskovalne in okoljske projekte. Prijava na te razpise pogosto zahteva mednarodno partnerstvo in dobro pripravljen projektni koncept.
Priložnosti so – če jih znamo izkoristiti
Čeprav velikih razpisov z nepovratnimi sredstvi ni več toliko kot v zadnjih letih, lahko velika podjetja še vedno pridejo do ugodnega financiranja. Ključno je pravočasno spremljanje priložnosti, razumevanje zakonodajnega okvira in priprava projektov, ki bodo izpolnjevali vse pogoje. S kombinacijo nacionalnih in evropskih instrumentov ter različnih vrst spodbud (subvencije, posojila, olajšave) lahko podjetja učinkovito financirajo razvoj, digitalizacijo in trajnostno preobrazbo.
Vir: Finance
