Evropska komisija je izdala dve poročili o zelenem in digitalnem prehodu. Ti poročili temeljita na raziskovalnih projektih programa Obzorje 2020 (H2020), v katerih so raziskovalci ugotavljali in naslovili pomanjkljivosti zelenega in digitalnega prehoda.
V prvem poročilu so posebej obravnavane raziskovalne vrzeli, povezane s človeškimi in družbenimi stroški zelenega prehoda. Ena od ugotovljenih pomanjkljivosti sedanjih raziskav o zelenem prehodu je, da so se pri preoblikovanju gospodarstva bolj osredotočale na podjetja, drugi akterji (potrošniki, univerze in kulturni sektor) pa niso bili ustrezno preučeni. Obstaja tudi precej raziskav o ranljivih skupinah, zlasti o starejših delavcih. V hitro spreminjajočem se gospodarstvu je vseživljenjsko učenje nujno za zagotavljanje zaposljivosti v prihodnosti.
Glavna tema poročila je, da večina družboslovnih raziskav obravnava gospodarski vidik zelenega prehoda, medtem ko je raziskav družbeno-kulturnih razsežnosti prehoda malo. Na primer, lokalne skupnosti, ki so bile prej osredotočene na eno samo prevladujočo industrijo, se morajo zdaj prilagoditi spremembam, ki jih prinaša zeleni prehod. To prilagajanje ne vpliva le na njihovo sposobnost spoprijemanja s spremembami delovnih mest, temveč tudi na njihovo kulturno ozadje in identiteto skupnosti. Pogosto se spregleda, da zeleni prehod ni le gospodarski izziv, temveč se lahko obravnava tudi kot grožnja poklicni in regionalni identiteti ljudi. Cilj prihodnjih raziskav bi moral biti usmerjen v razumevanje narave vpliva izgube delovnih mest in sprememb, ki ne bi zajemal le finančnih vidikov zelenega prehoda. Ker primanjkuje znanja o spremembah na trgu dela in njihovem vplivu na kulturo in identiteto, poročilo ugotavlja, da bi bilo treba na tem področju opraviti več raziskav, ki bi temeljile na humanistiki.
Drugo poročilo ima podoben pristop. V njem so preučene raziskave na področju družboslovja v zvezi z digitalnim prehodom. Poudarek je na obravnavi bistvenih vprašanj za zagotovitev utemeljene in z dokazi podprte znanstvene politike, ki bi usmerjala evropski digitalni prehod. Analiza raziskovalnih publikacij kaže, da je za oblikovalce politik izziv pripraviti gospodarstvo in trge dela na vplive novih digitalnih tehnologij. Te tehnologije lahko na nepredvidljiv način vplivajo na vse vidike družbe in gospodarstva. Da bi se s tem spopadli, raziskave poudarjajo, da morajo trgi dela postati odporni in prilagodljivi. Ključna težava v hitro spreminjajoči se družbi je pomanjkanje strokovnega znanja, izkušenj in infrastrukture, kar vpliva na konkurenčnost v nastajajočem digitalnem svetu. Velik del raziskav poudarja pomen posodobitve sektorjev izobraževanja in usposabljanja v državah in EU.
Poročilo priporoča tudi nadaljnje financiranje raziskav na področju izobraževanja, digitalnih spretnosti, mehkih veščin, zaposljivosti, podjetništva in ustvarjalnosti. To bo nujno za prilagajanje motečim spremembam, ki prihajajo z digitalizacijo. Podjetništvo in ustvarjalnost sta glavni mehki veščini za prihodnji uspeh na trgu dela. Ta spoznanja so pomembna zlasti za zaščito ranljivih družbenih skupin, ki jim primanjkuje digitalnih spretnosti (starejši delavci).
Kljub vsem raziskavam, ki so vključena v poročilo, ta še vedno nima dokončnih izsledkov glede posledic digitalizacije:
Že skoraj stoletje poteka razprava o tem, ali bo avtomatizacija povzročila izgubo delovnih mest, več prostega časa ali kaj drugega. Doslej je bil pravilen odgovor “nekaj drugega”, saj so se ljudje zaradi avtomatizacije delovnih mest (od kmetijstva prek industrije do storitev) selili iz sektorja v sektor. Vprašanje je, ali je zmanjkalo sektorjev, v katere bi se lahko preselili, saj se avtomatizirajo tudi delovna mesta v storitvenih dejavnostih. Potrebnih bo precej več raziskav, da bi ugotovili verjetne rezultate in izboljšali trenutno najboljšo oceno “nekaj drugega”.
Ponovno raziskovalci opažajo podobno problematiko, da večina raziskav o digitalnem prehodu temelji na ekonomski osnovi, primanjkuje pa družbeno-kulturnih perspektiv. Družboslovno humanistični vpogled v digitalizacijo je ponovno premalo zastopan. Manjka literatura o človekovi tesnobi in strahu pred tehnološko preobrazbo. Etika je prav tako pomembno področje, v katerega bi EU morala investirati tudi v prihodnosti, da bi resnično zagotovila, da bosta digitalni in zeleni prehod izvedena z ozirom na človeka.
