Evropska unija pospešeno vstopa v novo fazo industrijskega razvoja, kjer sta razogljičenje in konkurenčnost tesno povezana. Ključni okvir za to preobrazbo predstavlja Evropski industrijski zeleni dogovor (Clean Industrial Deal), ki ga je Evropska komisija predstavila februarja 2025. Dokument postavlja temelje za razvoj čiste industrije, spodbuja investicije in opredeljuje vlogo Evrope v globalni tekmi za napredne tehnologije.
Podatki analitičnega centra Bruegel kažejo, da je Evropa na nekaterih področjih že dobro pozicionirana, medtem ko drugje še dohiteva konkurenco.
Stabilna trgovinska bilanca pri čistih tehnologijah
Na področju čistih tehnologij EU ohranja relativno uravnoteženo trgovinsko bilanco. Mesečni izvoz dosega približno 5 do 6 milijard evrov, podobno raven pa dosega tudi uvoz.
Struktura trgovine razkriva pomembne vzorce:
- izvoz temelji predvsem na električnih vozilih,
- uvoz iz Kitajska vključuje predvsem baterije in sončne panele,
- z ZDA EU beleži pozitiven saldo, predvsem zaradi izvoza vozil.
To kaže na razmeroma uravnotežen položaj Evrope, a tudi odvisnost od zunanjih dobavnih verig pri ključnih komponentah.
Investicijski val v proizvodnjo baterij
Najbolj izrazita rast se kaže pri investicijah v proizvodnjo baterij, ki predstavljajo temelj elektrifikacije.
Od leta 2021 je bilo v ta segment vloženih več kot 36 milijard evrov. Četrtletne investicije so se v tem obdobju povečale z okoli 500 milijonov evrov na skoraj 3,5 milijarde evrov do konca leta 2024.
Geografsko gledano:
- Nemčija vodi po številu proizvodnih obratov,
- Španija in Italija sledita,
- Poljska in Madžarska pa izstopata po proizvodnih zmogljivostih baterijskih celic.
Rast investicij pomeni tudi povečano povpraševanje po dobaviteljih materialov, komponent in industrijske opreme.
Težka industrija še v fazi prehoda
Med največjimi izzivi ostaja razogljičenje energetsko intenzivnih panog, kot sta proizvodnja jekla in cementa. Tehnologije, kot so uporaba vodika in zajemanje ogljika (CCUS), so večinoma še v razvojni ali pilotni fazi.
Čeprav komercialna uporaba še ni razširjena, se pričakuje, da bodo te rešitve do leta 2030 postopno prešle v širšo uporabo. Trenutno so projekti skoncentrirani predvsem v zahodni Evropi, zlasti v industrijskih središčih.
Zelena delovna mesta v porastu
Zelena transformacija že pomembno vpliva na trg dela. Največ delovnih mest trenutno ustvarja sektor toplotnih črpalk, ki zaposluje več kot 400.000 ljudi. Sledi sektor sončne energije z več kot 346.000 zaposlenimi.
Skupno je število delovnih mest v čistih tehnologijah v EU že preseglo 2 milijona, pri čemer se rast nadaljuje, predvsem v proizvodnih dejavnostih znotraj dobavnih verig.
Elektrifikacija kot ključni naslednji korak
Za doseganje podnebnih ciljev bo morala EU bistveno povečati delež električne energije v končni rabi. Trenutno znaša okoli 21 %, do leta 2030 naj bi se povečal na 33 %, do leta 2040 pa na 51 %.
To pomeni obsežne spremembe:
- prehod na električno ogrevanje,
- pospešeno elektrifikacijo prometa,
- prilagoditev industrijskih procesov.
Za podjetja to odpira številne priložnosti, zlasti na področju energetske učinkovitosti in elektrifikacije.
Kaj to pomeni za podjetja in izvoznike
Razvoj v okviru Clean Industrial Deala bo pomembno vplival na prihodnje povpraševanje na evropskem trgu. Novi standardi, regulativa in finančne spodbude bodo oblikovali konkurenčno okolje.
Za podjetja, zlasti izvoznike, bo ključno:
- spremljanje industrijskih politik EU,
- pravočasno prilagajanje ponudbe,
- vključevanje v nastajajoče dobavne verige.
Podjetja, ki bodo znala hitro reagirati na spremembe, bodo lahko izkoristila prednosti zelenega prehoda in okrepila svoj položaj na evropskem trgu.
Vir: SPIRIT Slovenija
