Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je pred nekaj tedni podpisala partnerski sporazum z evropsko komisijo, pred dnevi pa je v Bruselj poslala program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027. Slovenija ima s tem na voljo 3,2 milijarde evrov, skupaj z državnim deležem okoli 4 milijarde evrov. V začetku prihodnjega leta bodo objavljeni prvi razpisi.
Na SVRK ob koncu leta pripravljajo ključne dokumente, ki bodo omogočili črpanje 3,2 milijarde evrov kohezijskega denarja (regionalni sklad, kohezijski sklad, socialni sklad, sklad za pravični prehod). Ko k temu dodajo še nacionalna sredstva, bo v novi finančni perspektivi 2021–2027 na voljo kar 4 milijarde evrov.
Manj birokracije
S poenostavitvami bi radi omogočili bolj fleksibilno črpanje evropskih sredstev, predvsem pa, da bi bilo vpletene manj birokracije. V iztekajoči se finančni perspektivi je po tistem, ko je bil projekt odobren, poteklo nekaj mesecev, da je bil nakazan denar iz Bruslja. Z novo uredbo želijo ta čas bistveno skrajšati, da bi imele občine ali podjetja manj likvidnostnih težav. Od nadzora vsakega projekta po ministrstvih prehajajo na tako imenovani nadzor na preskok, kar naj bi pospešilo financiranje. Poleg tega na SVRK računajo na to, da bo nadgradnja sistema, v katerem so povezani evropska komisija, ministrstva v Sloveniji in občine, omogočila hitrejše odločanje. Vse to bi lahko prispevalo k temu, da bo financiranje projektov potekalo hitreje in bolj pregledno.
Pomembni učinki kohezijske politike
Nova finančna perspektiva sloni na petih ključnih ciljih. Za pametnejšo Slovenijo namenjajo 727 milijonov evrov; velik delež bo šel za raziskave in razvoj (436,5 milijona evrov). Eden od izstopajočih projektov, ki se bodo financirali iz tega naslova, je gradnja nove strojne fakultete v Ljubljani. Poleg tega bo za digitalizacijo na voljo 107 milijonov evrov.
Za zeleno in nizkoogljično Slovenijo bo šlo 793 milijonov evrov (obnovljivi viri energije, podnebne spremembe, odvajanje in čiščenje vod, energetska prenova stavb). Za bolj povezano Slovenijo (železniško in cestno omrežje) namenjajo 511 milijonov evrov, za bolj socialno Slovenijo pa 741 milijonov evrov. V prihodnjih petih letih bo posebna pozornost namenjena tudi savinjsko-šaleški regiji (174 milijonov evrov) in Zasavju (74 milijona evrov), in sicer za zeleno transformacijo premogovniških regij. Po ocenah evropske komisije ima vsak evro, vložen skozi instrumente kohezijske politike, 2,71-kratni učinek, torej prinaša dodano vrednot. Zato je tudi večji poudarek na prvem in drugem ukrepu, to je na pametni in zeleni Sloveniji.
Do sedaj 80-odstotno uspešni
Podatki evropske komisije kažejo, da je Slovenija v tem trenutku med desetimi najbolj uspešnimi državami, ki so znale dovolj hitro in učinkovito uporabiti evropska sredstva, ki jih imajo na voljo do konca leta 2023. Od treh milijard evrov finančne perspektive 2014–2020 je bilo doslej v slovenski proračun nakazanih 2,2 milijarde evrov, kar zajema 80 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev.
Vir: Dnevnik
