Obisk električnih polnilnic se povečuje. Zaradi potrebe po stalni razpoložljivosti poslovnih vozil bo treba predvideti ustrezno razvejano omrežje hitrih polnilnic.
Po ocenah MOPE v Sloveniji mreža javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila (EV) trenutno zajema več kot 2.000 polnilnih mest. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo do celovitih in zanesljivih podatkov lahko prišli na podlagi Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva (ZIAG), ki upravljavce polnilnih mest zavezuje k izmenjavi statičnih in dinamičnih podatkov o delovanju polnilnega mesta.
Do konca leta 2023 naj bi bila sprejeta EU uredba Alternative Fuels Infrastructure Regulation, ki bo nadomestila veljavno EU direktivo. Državam članicam se na področju polnilne in oskrbovalne infrastrukture obeta doseganje zavezujočih ciljev. Za področje cestnega prometa bodo ti za polnilno infrastrukturo za EV določeni na TEN-T omrežju za lahka in težka tovorna vozila (vsakih 60 km mora biti zagotovljena polnilna infrastruktura s predpisano izhodno močjo v obeh smereh vožnje), v urbanih vozliščih, na varnih in varovanih parkiriščih, prav tako pa bo potrebno zagotoviti ustrezno skupno izhodno moč glede na število registriranih vozil.
Slovenija bo zavezujoče cilje dosegla tudi s finančnimi spodbudami za vzpostavitev javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture. Na voljo bodo EU sredstva Načrta za okrevanje in odpornost in RePowerEU, prav tako lahko organizacije za TEN-T omrežje v ta namen pridobijo sredstva centraliziranega EU programa – Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility). S sprejemom ZIAG pa bodo za finančne spodbude na voljo tudi nacionalna sredstva od dajatve, ki se plača ob registraciji motornih vozil.
Finančne spodbude za nakup EV trenutno potekajo preko Eko sklada. V predlogu ZIAG je predvidena ustanovitev pravnega subjekta – Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki bo z nacionalnimi sredstvi izvajal aktivnosti za sofinanciranje naložb za vzpostavitev ustrezne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, za spremembo strukture voznega parka ter drugih podpornih ukrepov, določenih z ZIAG. Podeljevanje finančnih spodbud bo potekalo preko javnih pozivov in javnih razpisov ter v skladu z usmeritvami iz akcijskega načrta, ki bo pripravljen po sprejemu ZIAG. Za spodbujanje prehoda na brezemisijska vozila pa so načrtovana in predlagana tudi EU sredstva mehanizma RePowerEU, kjer pa pogajanja z Evropsko komisijo še potekajo.
V Elektru Ljubljana pravijo, da se obisk električnih polnilnic generalno povečuje. Vendar opažajo, da so uporabniki še naprej zelo občutljivi na ceno in pri trenutni ceni električne energije in posledično našem trenutnem ceniku polnjenja je zaznati delni upad uporabe.
Mreža Elektra Ljubljana šteje približno 480 polnilnih mest. Za letošnje leto so si zadali cilj, da postavijo dodatnih 100 polnilnih mest. Pri tem je treba poudariti, da je v Sloveniji dovolj javnih polnilnic glede na število EV in smo v tem celo pred Nemčijo in še marsikatero razvito državo. Tudi v številu polnilnic na 100.000 prebivalcev smo zelo blizu Nemčije.
Vir: Glas gospodarstva
