Nefinančno poročanje ni pomembno le za podjetje, temveč tudi za lokalno skupnost, poslovne partnerje, zaposlene in druge deležnike, zato se zanj odloča tudi vedno več slovenskih podjetij. Velika razdrobljenost poročevalskih okvirjev in standardov pa bo, tudi zaradi pravnih sprememb, v prihodnosti zahtevala poenotenje.
Evropska zakonodaja je pred šestimi leti k nefinančnemu poročanju že zavezala nekatere slovenske družbe, nove direktive pa bodo bistveno povečale krog podjetij, vključenih v nefinančno poročanje. Za tiste, ki so merjenje elementov trajnosti v svojo poslovno prakso vpeljali že pred leti, bo uveljavljanje standardov zagotovo enostavnejše. Med slovenskimi podjetji, ki se ob tem zavedajo tudi konkurenčne prednosti trajnostne naravnanosti, so npr. Krka, Lek, Steklarna Hrastnik, Telekom in Fraport.
Kot ključnega pospeševalca razvoja trajnostnega poročanja in razumevanja trajnosti se sicer danes izpostavlja globalni standard, smernice GRI (Global Reporting Initiative). Te smernice, ki se jih uporablja dobrih 15 let, so prinesle zavedanje o nujnosti ravnovesja družbenih in okoljskih vidikov delovanja organizacij, o pomenu vključevanja interesov deležnikov, vlogi poslovnih politik in mednarodno primerljivih merljivih kazalnikih. Podjetjem, ki jim sledijo v EU in svetu, bodo močno olajšale izpolnjevanje zahtev nove evropske in mednarodne regulative.
Kot ugotavlja Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS, tudi javnost v zadnjem času veliko pozornosti posveča trajnostnemu poročanju podjetij, katerega pomemben delež obsegajo okoljski vplivi oziroma kazalniki. S temi, pravi, imajo večja proizvodna podjetja že kar nekaj izkušenj. To še posebej velja za podjetja, ki imajo registracijo EMAS. Ta velja za nekakšno nadgradnjo sistemov standarda ISO 14001 za okoljsko ravnanje in presojanje, saj pogoji za registracijo predvidevajo pripravo okoljske izjave, ki je precej zahteven dokument.
Poseben izziv je v načinu predstavitve strokovno tehničnih okoljskih podatkov, ki jih podjetje spremlja. Te mora namreč v izjavi prikazati tako, da so razumljivi širši javnosti in jih je možno primerjati tako po letih poslovanja v samem podjetju kot tudi panožno in medpanožno z drugimi organizacijami v EU, ki so se odločile za registracijo. Obstaja veliko različnih pristopov in smernic, pomembno pa je, da si podjetja izmenjujejo znanje, izkušnje in dobre prakse na tem področju.
Vir: Glas gospodarstva
