Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije upa na povečanje sredstev za raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Ta pričakuje, da se bo v novem Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, tem namenilo vsaj 1,25% BDP (od tega 0,25% BDP izključno za inovacije). GZS poudarja, da je vlaganje v raziskave in inovacije nujno za zdravo gospodarsko rast in višjo blaginjo vseh državljanov.
Kar se tiče inovacij, Slovenija postaja vedno bolj nekonkurenčna. Na svetovnem inovacijskem indeksu je ta od leta 2012 izgubila kar 7 mest. Danes Slovenija zaseda 33. mesto, takoj za Portugalsko in Češko, medtem ko so Madžari tik za nami. Tudi na evropski lestvici inovacijskega indeksa je Slovenija pod evropskim povprečjem in spadamo v skupino zmernih inovatork. Tudi pri indeksu digitalizacije (DESI) Slovenija počasi izgublja stik z evropskim povprečjem. Najslabše smo se odrezali prav pri deležu izvoza visokotehnološkega sektorja, kjer smo že v zadnji tretjini držav EU. GZS ugotavlja, da je vse našteto posledica prenizkih naložb v raziskave in razvoj, tako na strani javnega kot poslovnega sektorja.
Tem trendom primerno šepa tudi naša produktivnost, ki je v letu 2022 dosegala le 86% povprečja EU. Tudi počasna krepitev produktivnosti v Sloveniji se pripisuje premajhnemu deležu BDP, ki je namenjen za raziskovalne dejavnosti. Sicer se v Sloveniji investicije v raziskave in razvoj povečujejo, vendar so te komparativno veliko manjše kot pri ostalih državah. Za boljši občutek tu ne zaostajamo zgolj za vodilnimi državami, ampak tudi za državami Višegrajske skupine. UMAR dodatno ugotavlja, da je potrebna tudi krepitev investicij za zeleni prehod.
Kaj je torej rešitev? Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije stavi predvsem na Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIPi), ki so ključni mehanizem za povezovanje znanosti in gospodarstva. Tu je spet pomembna vloga države, saj SRIPi lahko delujejo le ob zadostnem javnem sofinanciranju. Ključno gonilo na področju inovacij bo tudi ARIS (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS), ki mora po mnenju GZS čim prej začeti z delovanjem. ARIS je glavni steber za medresorsko sodelovanje in finančno podporo raziskovalnim dejavnostim. Kljub tej pomembnosti pa GZS skrbi, da ob povečanju delovnih nalog ARIS še vedno deluje z istim številom zaposlenih in je kadrovsko podhranjen.