You are currently viewing UI in okolje: Katere so morebitne pasti?

UI in okolje: Katere so morebitne pasti?

Umetna inteligenca (UI) je vznemirljiva in hitro spreminjajoča se tehnologija. Vendar ima velik ogljični odtis in se uporablja za spodbujanje dejavnosti, ki poslabšujejo podnebne spremembe.

Modeli UI morajo za opravljanje nalog, ki naj bi jih opravljali, obdelati množico podatkov. Da bi se algoritem naučil prepoznati sliko avtomobila, mora na primer obdelati na milijone slik avtomobilov. V primeru programa ChatGPT pa se mora naučiti ravnati s človeškim jezikom na podlagi ogromnih podatkovnih zbirk besedil iz interneta.

Podatki se obdelujejo v podatkovnih centrih, kar zahteva veliko računalniške moči in je energetsko potratno. “Celotna infrastruktura podatkovnih centrov in omrežja za pošiljanje podatkov povzročajo 2-4 % svetovnih emisij CO2,” pravi Anne Mollen, raziskovalka nevladne organizacije Algorithmwatch. Potrošnja sicer ni samo UI, je pa velik del tega, kar je na ravni emisij letalske industrije.

Upoštevati moramo celotno proizvodno verigo in vse okoljske probleme, ki so z njo povezani, predvsem porabo energije in emisije, pa tudi strupenost materialov in elektronske odpadke. Mollen predlaga, da podjetja namesto gradnje vedno večjih modelov UI kar je trenutni trend, zmanjšajo njihovo velikost, uporabijo manjše podatkovne nize in zagotovijo, da se umetna inteligenca usposablja na najučinkovitejši razpoložljivi strojni opremi.

Prav tako bi lahko veliko spremenila uporaba podatkovnih centrov v regijah, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in ne potrebujejo velikih količin vode za hlajenje. Ogromni objekti v nekaterih delih ZDA, kjer fosilna goriva predstavljajo pomemben del mešanice energetskih virov, bodo proizvedli več emisij kot na Islandiji, kjer je glavni vir energije geotermalna energija, nižje temperature pa omogočajo lažje hlajenje strežnikov.

Mollen ugotavlja, da imajo tehnološki velikani precej dobre rezultate pri uporabi obnovljivih virov energije za napajanje svojih obratov. Google trdi, da je njegov ogljični odtis zaradi naložb v kompenzacije ničen. Njegov cilj je, da bo do leta 2030 uporabljal izključno energijo brez ogljika. Microsoft se je zavezal, da bo do leta 2030 z uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika postal ogljično negativen, Meta pa namerava do leta 2030 v svoji vrednostni verigi doseči ničelno vrednost.

Vendar energija ni edini vidik. Velika količina vode, ki jo podatkovni centri potrebujejo za preprečevanje pregrevanja objektov, je v nekaterih regijah, ki so pod vodnim pritiskom, npr. v Čilu, vzbudila zaskrbljenost.

Vloga UI bo v prihodnosti verjetno le še večja. Slediti tako hitro razvijajoči se tehnologiji pa bo izziv. Zato je regulacija ključnega pomena za zagotavljanje trajnostnega razvoja UI, ki ne bo oteževal doseganja ciljev glede emisij.

Vir: Deutsche Welle