Evropa je še vedno odvisna od ruske oskrbe z energijo. EU uvozi približno 84 % porabe zemeljskega plina in 97 % naftnih proizvodov, pri čemer predstavlja Rusija 45 % uvoza zemeljskega plina, 25 % uvoza nafte in 45 % uvoza premoga. Medtem ko je prometni sektor največji porabnik nafte v EU, je energetski sektor največji porabnik plina.
Predlogi Evropske komisije so vključevali zamenjavo ruskega plina z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). To bi se lahko izkazalo kot pomemben korak pri postopnem opuščanju ruske energije, hkrati pa bi ublažilo pomanjkanje energije med prekinitvami oskrbe s plinom.
Poleg tega Zahod spodbuja obstoječe dobaviteljice plina, kot so Norveška, Alžirija in Azerbajdžan, da povečajo svojo dobavo. EU je Norveški predlagala raziskovanje novih naftnih in plinskih polj na Arktiki. Občutno se je povečal tudi uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA, Katarja in Avstralije.
EU si zavestno prizadeva povečati svoj delež obnovljivih virov energije. Razmišlja o povečanju uporabe bioplina skupaj z obnovljivim vodikom do leta 2030. Druga priporočila vključujejo hišne instalacije sončnih elektrarn, ki lahko ustvarijo četrtino porabe električne energije v EU.
Medtem je LNG, ki je primarna izbira Evrope za postopno opuščanje odvisnosti od Rusije, deležen številnih kritik, saj povečuje emisije toplogrednih plinov. Napoved Nemčije, da bo vzpostavila dva nova terminala za LNG, pomeni daljše obdobje odvisnosti od električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv. Nekatere države bi lahko začasno ponovno aktivirale elektrarne na premog, kar bi pomenilo enormno povečanje emisij ogljika.
Kot odgovor na invazijo je EU pripravila strategijo REPowerEU za ustvarjanje energetsko neodvisne Evrope pred letom 2030, ki zagovarja tristransko strategijo izboljšanja energetske učinkovitosti, razširitve uporabe obnovljive energije in zagotavljanja neruskih dobaviteljev nafte in plina. Takšna diverzifikacija oskrbe s plinom, ki jo spremlja spodbujanje obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije, bo EU omogočila nadomestitev plina pri ogrevanju in proizvodnji električne energije (dvotretjinsko zmanjšanje povpraševanja EU po ruskem plinu do konca leta 2022).
Ker hiter prehod na obnovljive vire energije ni možen in predstavlja velik izziv, bo zemeljski plin postal ključni vir energije. Zato je nujno obnoviti zaloge plina za leto 2023. Za prilagoditev večjih rezerv, glede na 30 % povečano povpraševanje, je potrebno infrastrukturno prestrukturiranje.
Cene zemeljskega plina so se leta 2022 zvišale za približno šestkrat glede na leto 2021. Zato so evropski voditelji razpeti med naraščajočimi cenami energije in ambicioznimi podnebnimi obljubami. Glede na naravo podnebnih ciljev EU, bo iskanje obnovljive in trajnostne alternative težka naloga. V obdobjih brez vetra ali sonca bi proizvodnja električne energije iz neobnovljivih virov pomagala zadovoljiti javne potrebe, zato bo EU potrebovala zanesljive dobavitelje.
Vir: Spirit Slovenija
