You are currently viewing Plastični certifikati: Greenwashing ali korak k podnebni nevtralnosti?

Plastični certifikati: Greenwashing ali korak k podnebni nevtralnosti?

Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da se iz svetovne krize s plastiko ne moremo rešiti samo z recikliranjem, vendar nekatera podjetja in nevladne organizacije zdaj podjetjem ponujajo možnost, da s kompenzacijo postanejo “plastično nevtralna”, medtem ko sama še naprej uporabljajo plastiko.

Plastični odpadki in mikroplastika so povsod. Na Mount Everestu, v arktičnem ledu in najglobljih oceanskih jarkih, v želodcih živali, v naši hrani, pitni vodi in celo krvi. Takšna vseprisotnost je odraz tega, da danes proizvedemo 200-krat več plastike kot leta 1950. Doslej pa nam je uspelo reciklirati le 9 % te plastike.

Podjetja, ki želijo kompenzirati svojo plastiko, plačujejo pristojbino nevladnim organizacijam in podjetjem v sektorju kompenzacije plastike. Ta denar se uporabi za zbiranje ustrezne količine plastike od ponudnikov storitev ali tretjih oseb v državah v razvoju. V nekaterih primerih se plastika tudi reciklira.

Eden od pionirjev na trgu je podjetje rePurpose Global. Ko podjetja vlagajo v njihove programe zbiranja in recikliranja, prejmejo certifikat “plastično nevtralen”, kar pomeni, da lahko svoje izdelke tržijo kot take. Po drugi strani pa lahko hkrati še naprej uporabljajo plastiko.

Alix Grabowski, direktorica oddelka za plastiko in znanost o materialih pri naravovarstveni skupini WWF, pravi, da bi bilo logično pričakovati, da izdelki, ki trdijo, da so plastično nevtralni, ne vplivajo na količino odpadkov. “Vendar v resnici ni tako.”

Tržna analiza ameriške nevladne organizacije “The Circulate Initiative” kaže na jasno tveganje greenwashinga, predvsem zaradi pomanjkanja preglednosti. Od 32 preučenih projektov izravnave imajo le trije jasno povezavo med podnebnimi spremembami in porabo plastike.

Pri takšnih shemah izravnave ni vedno jasno, kaj se zgodi s samo plastiko, in doslej ni bilo opravljenih nobenih študij, ki bi podrobno opisovale učinke.

Tisto, česar ni mogoče reciklirati, sežgejo in tako ustvarijo vir energije za cementno industrijo, pri tem pa nadomestijo premog. Kritiki pravijo, da gre le za zamenjavo enega umazanega goriva z drugim in da se s tem še povečuje onesnaževanje zraka.

Vzpodbudno je marca letos 200 držav prvič v zgodovini doseglo soglasje o obveznih pravilih za proizvodnjo, porabo in odstranjevanje plastike do leta 2024.

Vir: Deutsche Welle