Albanija ima izjemne lokacije za proizvodnjo vetrne energije, tako na kopnem kot na morju. Vendar trenutno nikjer v celotni državi, ni niti ene same vetrne turbine, ki bi proizvajala električno energijo.
Aprila letos je albanska vlada dala družbi Biopower Green Energy in skupini Marseglia, dala zeleno luč za vetrni projekt v Albaniji. V gorah Lezha naj bi začelo delovati 39 vetrnih turbin zmogljivosti 234 MW, vrednih 244 mio EUR, katerih proizvodnja bo predvidoma pokrila 1 % potreb države po električni energiji. Projekt so začeli načrtovati že leta 2008, a se je gradnja začela šele po 13 letih. Projekt je končno v teku, elektrika pa naj bi stekla enkrat v prihodnjem letu.
Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) ocenjuje sončni in vetrni potencial Albanije na več kot 7 GW, kar je več kot trikratnik celotne proizvodne zmogljivosti države. Poročilo IRENA tudi ocenjuje, da bi lahko država do leta 2030 uporabila 600 MW vetrne in sončne energije.
Kljub desetletnim prizadevanjem tujih in domačih podjetij ter spodbujanjem mednarodnih vlad so prizadevanja za izkoriščanje izjemnega vetrnega potenciala v Albaniji vedno znova zastala. Poznavalci pravijo, da je za to veliko različnih razlogov, med njimi hidroenergetski lobi, pretirana birokracija, nezadosten trg in zastarelo omrežje.
Albanija večino oskrbe z energijo skoraj v celoti pridobi iz hidroelektrarn. Država ima velike rečne sisteme, med njimi reko Drino, na kateri je postavljenih približno tri četrtine vseh hidroelektrarn v državi.
Druga težava je finančna upravičenost vetrnih projektov. Cena energije iz vetrnih elektrarn z inštalirano močjo do 3 MW, ki jo je določil albanski energetski regulativni organ, je približno 76 EUR. Cena 1 MW hidroelektrične energije je za polovico manjša. Zaradi tega je energija iz vetra na albanskem trgu manj konkurenčna.
Pravni okvir za širitev vetrnih elektrarn je v Albaniji zdaj končno vzpostavljen. A težava je zastarelo električno omrežje, ki ga je treba posodobiti ali celo zamenjati. Poleg tega je prisotna tudi težava, s katero se sooča razvoj vetrnih parkov skoraj povsod v Evropi, to je zaščita divjih živali. Ogrožene so ptice in netopirji, pravijo v nevladni organizaciji Birds of Albania. Predvsem velike vodne ptice, kot so pelikani in čaplje, lahko trčijo v propelerje turbin in se pohabijo ali poginejo. Pred gradnjo vetrnih elektrarn je zato po njihovem priporočilu treba opraviti dobro utemeljeno študijo o prisotnosti ptic in netopirjev ter njihovem vedenju v ustreznem okolju.
Vir: Deutsche Welle
