You are currently viewing Napredek na poti k evropskemu zelenemu dogovoru

Napredek na poti k evropskemu zelenemu dogovoru

Evropska unija je pod pritiskom, da do leta 2050 doseže ničelne neto emisije TGP, zato spodbuja politike za očiščenje svojega gospodarstva.

Da bi upočasnila segrevanje planeta, se je EU leta 2019 zavezala, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu.

Če bo EU uspela očistiti svoje gospodarstvo, bo lahko služila kot zgled onesnaževalcem od ZDA do Kitajske in pokazala državam v Afriki in Aziji, da ena najbogatejših onesnaževalk na svetu resno misli s podnebnimi spremembami.

Ključni sektorji:

Emisije: Zmanjšanje onesnaževanja s TGP

EU je od leta 1990 zmanjšala letno onesnaževanje s TGP za približno 30 %, predvsem z manjšim porabo premoga. Do konca desetletja želi onesnaževanje s TGP zmanjšati za 57 %. Vendar najnovejši cilj EU ne dosega zmanjšanja, ki je potrebno za izpolnitev zaveze, da bo globalno segrevanje do konca stoletja omejeno na 1,5 C°. Zdi se, da bodo sedanje politike držav članic zmanjšale emisije le za 36 % do 47 %.

Energija: Več obnovljivih virov energije

EU pridobiva 22 % energije iz obnovljivih virov. Lani je predstavila načrt, da bi do konca desetletja dosegla 40 %. Potem ko je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino, je Evropska komisija sporočila, da želi ta delež ponovno povečati na 45 %. Ta cilj pomeni hiter in močan zagon za elektrifikacijo dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, in čiščenje električnega omrežja na celini. Predlog je prestal dva kroga pravne birokracije, vendar se morajo o njem dogovoriti še države članice, ki lobirajo za ohranitev cilja pri 40 %.

Energija: električna energija iz sončnih kolektorjev in vetrnih turbin

Industrija pričakuje, da bo EU v naslednjih štirih letih zgradila infrastrukturo za 220 GW sončne in 92 GW vetrne energije, k čemur bo pripomoglo padanje cen obnovljive energije. To je več, kot je predvideno v nekaterih scenarijih, ki ohranjajo globalno segrevanje na 1,5 C°.

Napovedi vetrne industrije so manj optimistične kot pri sončni energiji, saj je za odobritev dovoljenj in gradnjo vetrnih elektrarn potrebno veliko časa. Novembra so se države članice EU dogovorile, da bodo skrajšale roke za izdajo dovoljenj.

Stavbe: Ogrevanje stanovanj brez uporabe plina

EU namerava do leta 2030 prenoviti več stavb in v njih uporabljati 49 % energije iz obnovljivih virov. Evropska komisija se je v predlogu zavzela za namestitev sončnih kolektorjev na nove javne in poslovne stavbe od leta 2027, na obstoječe stavbe pa od leta 2028. Enako želi storiti za nove stanovanjske stavbe od leta 2030.

Poleg izgradnje infrastrukture za proizvodnjo čiste energije bi morala Evropska unija elektrificirati dejavnosti, ki temeljijo na fosilnih gorivih, kot je kurjenje plina za ogrevanje stanovanj. Eden najučinkovitejših načinov je zamenjava plinskih kotlov z električnimi toplotnimi črpalkami.

Transport: Vožnja z avtomobili brez uporabe bencina

Evropska komisija namerava do leta 2030 zmanjšati povprečne emisije CO2 iz novih avtomobilov za 55 %, do leta 2035 pa naj bi se te zmanjšale na nič. To bi bil eden od najlažjih ukrepov za čiščenje prometa, ki je edini sektor, v katerem se onesnaževanje stalno povečuje. Emisije TGP so bile leta 2021 za 15 % višje kot leta 1990.

Strokovnjaki pravijo, da je cilj dosegljiv, čeprav neambiciozen. Prodaja električnih vozil se povečuje. Delež EV med novimi avtomobili, prodanimi v EU, je z 11 % leta 2020 poskočil na 18 % leta 2021. Če bi se več potovanj z avtomobili preusmerilo na vlake, avtobuse in hojo, bi se lahko emisije iz prometa zmanjšale še hitreje.

Kmetijstvo: Čiščenje kmetij

EU je le malo napredovala pri čiščenju kmetijskih gospodarstev, ki so odgovorna za približno 10 % emisij TGP v EU. Ti se pojavljajo v različnih oblikah in iz različnih virov npr. metan iz kravjakov, dušikov oksid iz gnojil.

Dve tretjini emisij iz kmetijstva EU povzročajo živali. EU namerava uvesti trajnostne krmne dodatke, ki lahko zmanjšajo količino metana iz krav, in zmanjšati količino soje za krmo živine, ki se prideluje na izkrčenih gozdnih površinah. A po mnenju EU tega ne bo mogoče doseči brez spremembe prehrane ljudi.

Vir: Deutsche Welle