Evropska komisija je februarja predstavila industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za okrepitev konkurenčnosti evropske industrije z neto ničelnimi emisijami in podporo hitremu prehodu na podnebno nevtralnost. Namen načrta je zagotoviti bolj spodbudno okolje za povečanje proizvodne zmogljivosti EU za tehnologije in izdelke z neto ničelnimi emisijami, ki so potrebni za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev Evrope.
Načrt temelji na prejšnjih pobudah in prednostih enotnega trga EU ter dopolnjuje tekoča prizadevanja v okviru evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU. Temelji na štirih stebrih:
– predvidljivo in poenostavljeno regulativno okolje;
– hitrejši dostop do financiranja;
– krepitev spretnosti;
– odprta trgovina za odporne dobavne verige.
V evropskem zelenem dogovoru, ki ga je Komisija predstavila 11. decembra 2019, je določen cilj, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Z evropskimi podnebnimi pravili sta bila v zavezujočo zakonodajo vključena zaveza EU, da doseže podnebno nevtralnost, in vmesni cilj, da do leta 2030 zmanjša neto emisije TGP za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Pri prehodu na gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami bo konkurenčnost Evrope močno odvisna od njene zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo čistih tehnologij, ki omogočajo ta prehod. Industrijski načrt v okviru evropskega zelenega dogovora, naj bi EU spodbudil, da okrepi svojo konkurenčnost z naložbami v čiste tehnologije in ohrani vodilno vlogo na poti do podnebne nevtralnosti. Načrt je tudi odgovor na poziv Evropskega sveta Komisiji, naj do konca januarja 2023 pripravi predloge za uporabo vseh ustreznih nacionalnih orodij in orodij EU ter izboljšanje okvirnih pogojev za naložbe, da bi zagotovili odpornost in konkurenčnost EU.
Vir: Evropska komisija