Predlagana so bila nova pravila o embalaži na ravni EU, da bi obravnavala ta nenehno naraščajoči vir odpadkov in nezadovoljstva potrošnikov. Vsak Evropejec v povprečju ustvari skoraj 180 kg odpadne embalaže na leto. Proizvajalci embalaže so med glavnimi uporabniki neobdelanih materialov, saj je 40 % plastike in 50 % papirja, ki se uporabljata v EU, namenjenih za embalažo. Brez ukrepov bi v EU do leta 2030 lahko prišlo do nadaljnjega 19-odstotnega povečanja odpadne embalaže, pri odpadni plastični embalaži pa celo do 46-odstotnega povečanja.
Namen novih pravil je ustaviti ta trend. Potrošnikom bodo zagotovila možnosti embalaže za večkratno uporabo, odpravila nepotrebno embalažo, omejila prekomerno uporabo embalaže in zagotovila jasne oznake za pravilno recikliranje. Za industrijo bodo ustvarila nove poslovne priložnosti, zlasti za manjša podjetja, zmanjšala potrebo po neobdelanih materialih, povečala zmogljivost Evrope za recikliranje ter zmanjšala odvisnost Evrope od primarnih virov in zunanjih dobaviteljev. Sektor embalaže bodo usmerila na pravo pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Predlogi so ključni gradniki akcijskega načrta za krožno gospodarstvo v okviru evropskega zelenega dogovora in njegovega cilja, da trajnostni izdelki postanejo pravilo.
Predlagana revizija zakonodaje EU o embalaži in odpadni embalaži ima tri glavne cilje. Prvič, preprečiti nastajanje odpadne embalaže, zmanjšati njeno količino, omejiti nepotrebno embalažo ter spodbujati rešitve za embalažo, ki jo je mogoče ponovno uporabiti in ponovno napolniti. Drugič, spodbujati visokokakovostno recikliranje, da bi do leta 2030 vso embalažo na trgu EU lahko reciklirali na ekonomsko vzdržen način. In nazadnje, zmanjšati potrebo po primarnih naravnih virih in vzpostaviti dobro delujoč trg sekundarnih surovin ter povečati uporabo reciklirane plastike v embalaži z obveznimi cilji.
- Za spodbujanje ponovne uporabe ali ponovnega polnjenja embalaže, ki sta se v zadnjih 20 letih močno zmanjšala, bodo morala podjetja določen odstotek svojih izdelkov ponuditi potrošnikom v embalaži, ki jo je mogoče ponovno uporabiti ali ponovno napolniti, na primer pijača in hrana za s seboj ali dostava v okviru elektronskega trgovanja. Poleg tega bodo oblike embalaže do neke mere standardizirane, embalaža za večkratno uporabo pa bo jasno označena.
- Da bi odpravili očitno nepotrebno embalažo, bodo nekatere oblike embalaže prepovedane, na primer embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo, kadar se uživata v restavracijah in kavarnah, embalaža za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, miniaturne plastenke za šampone in druga miniaturna embalaža v hotelih.
- Določene bodo tudi obvezne stopnje vsebnosti reciklirane plastike, ki jih proizvajalci morajo vključiti v novo plastično embalažo. To bo pomagalo spremeniti reciklirano plastiko v surovino z večjo vrednostjo, kot je že razvidno iz primera plastenk iz PET v okviru direktive o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo.
Predlog bo odpravil zmedo glede tega, katera embalaža spada v katere zabojnike za recikliranje. Vsak kos embalaže bo opremljen z oznako, iz katere bo razvidno, iz česa je embalaža narejena in v kateri tok odpadkov spada. Zabojniki za zbiranje odpadkov bodo imeli enake oznake. Po vsej EU se bodo uporabljali enaki simboli.
S predlaganimi ukrepi bi se emisije toplogrednih plinov zaradi embalaže do leta 2030 zmanjšale na 43 milijonov ton v primerjavi s 66 milijoni ton, če se zakonodaja ne bi spremenila – zmanjšanje je približno enako letnim emisijam Hrvaške. Uporaba vode naj bi se zmanjšala za 1,1 milijona m3. Stroški okoljske škode za gospodarstvo in družbo naj bi se zmanjšali za 6,4 milijarde evrov glede na izhodišče za leto 2030.
Industrija embalaže za enkratno uporabo bo morala vložiti v prehod, vendar je splošni učinek na gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest v EU pozitiven. Samo spodbujanje ponovne uporabe naj bi do leta 2030 privedlo do več kot 600.000 delovnih mest v sektorju ponovne uporabe, med katerimi so številna v lokalnih malih in srednjih podjetjih. Pričakujejo veliko inovacij na področju rešitev za embalažo, ki bodo pripomogle k zmanjšanju, ponovni uporabi in recikliranju. Pričakuje se tudi, da bodo ukrepi prihranili denar, in sicer bi lahko vsak Evropejec prihranil skoraj 100 evrov na leto, če bi podjetja zagotovila, da to pomeni tudi prihranek za potrošnike.
Odprava zmede glede plastike na biološki osnovi, biološko razgradljive plastike in plastike, primerne za kompostiranje:
Uporaba in proizvodnja plastike na biološki osnovi, biološko razgradljive plastike in plastike, primerne za kompostiranje, se stalno povečujeta. Izpolnjenih mora biti več pogojev, da bi imela ta plastika pozitivne vplive na okolje in da se onesnaževanje s plastiko, podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti ne bi še poslabšali.
Biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo plastike na biološki osnovi, je treba trajnostno pridobivati, ne da bi škodovali okolju. Proizvajalci bi morali dati prednost uporabi organskih odpadkov in stranskih proizvodov kot surovin. Poleg tega se morajo proizvajalci za boj proti zelenemu zavajanju in preprečevanje zavajanja potrošnikov izogibati splošnim trditvam o plastičnih proizvodih, kot sta »bioplastika« in »na biološki osnovi«. Pri sporočanju vsebnosti plastike na biološki osnovi bi se morali proizvajalci sklicevati na točen in merljiv delež vsebnosti plastike na biološki osnovi v proizvodu.
Plastiko, primerno za industrijsko kompostiranje, bi bilo treba uporabljati le, kadar ima koristi za okolje, ne vpliva negativno na kakovost komposta in kadar je vzpostavljen ustrezen sistem zbiranja in obdelave bioloških odpadkov. Embalaža, primerna za industrijsko kompostiranje, bo dovoljena le za čajne vrečke, filter kapsule in vložke za kavo, nalepke za sadje in zelenjavo ter zelo lahke plastične vrečke. Na izdelkih mora vedno biti navedeno, da so certificirani za industrijsko kompostiranje v skladu s standardi EU.
Vir: Evropska komisija
