Evropska komisija je 16. marca 2023 predlagala akt o neto ničelni industriji, s katerim namerava povečati obseg proizvodnje čistih tehnologij v EU in zagotoviti, da bo Unija dobro opremljena za prehod na čisto energijo.
Predlog zakona postavlja cilj, da bo do leta 2030 v EU proizvedenih vsaj 40 % čistih tehnologij kot del prizadevanj za doseganje podnebnih ciljev in krepitev energetske neodvisnosti. Novi zakon o industriji z neto ničelnimi izusti naj bi ustvaril najboljše pogoje za tiste sektorje, ki so ključni, da EU do leta 2050 doseže neto ničelno industrijo. To so sektorji vetrnih turbin, toplotnih črpalk, sončnih kolektorjev, obnovljivega vodika in shranjevanja CO2.
Namen predlaganega zakona je pospešiti izdajo dovoljenj in povečati dostop do financiranja za čisto tehnologijo. Zakon o industriji z neto ničelnimi izpusti je odgovor na ameriški zakon IRA, s katerim želi EU konkurirati v globalni tekmi shem subvencij za zelene industrije.
IRA predstavlja največjo neposredno naložbo ZDA v reševanje podnebnih sprememb, s 370 mlrd USD, namenjenih energetskim in podnebnim programom v prihodnjih 10 letih. Predvideva se subvencije za zeleno energijo, financiranje gradnje tovarn, vetrnih in sončnih elektrarn ter spodbude za nakup električnih vozil in baterij, če so te izdelane v ZDA.
Evropa močno zaostaja za ZDA pri patentih za prihodnje digitalne in zelene tehnologije, tako Evropa kot ZDA pa na področju čiste tehnologije zaostajata za ključnimi azijskimi državami, vključno s Kitajsko.
EU je tudi pripravila predlog zakona o kritičnih surovinah, saj si prizadeva za zmanjšanje in diverzifikacijo odvisnosti od dobaviteljev zunanjih surovin, hkrati pa spodbujati recikliranje. Kritične surovine so namreč predpogoj za uspeh zelenega in digitalnega prehoda.
Zakon ima 4 ključne cilje:
- Opredeliti se glede tega, katere kritične surovine se lahko štejejo za strateške za zeleni prehod in obrambne potrebe.
- EU mora zgraditi mrežo agencij za surovine po vsej celini za predvidevanje tveganj. Ustanoviti nameravajo osrednjo nabavno agencijo (Evropski odbor za kritične surovine) za kritične materiale, kot je npr. litij.
- Krepitev dobavnih verig, podpora projektom in privabljanje več zasebnih naložb. Bolj ambiciozni cilji do leta 2030 bodo postavljeni za rudarjenje, recikliranje in predelavo kritičnih surovin v EU.
- Evropa bi lahko prevzela vodilno vlogo pri racionalizaciji številnih obstoječih shem okoljskega in socialnega certificiranja za rudarske dejavnosti.
Vir: Spirit Slovenija
