Nedavni vročinski valovi po svetu so nas ponovno opozorili, da vstopamo v novo obdobje, ki ga bodo zaznamovali ekstremna vročina, veliki požari in škoda v kmetijski proizvodnji. Ena najhitrejših in najbolj iskanih rešitev za spopadanje z ekstremnimi temperaturami so klimatske naprave. A njihova povečana uporaba bi hitro lahko povečala tudi globalno segrevanje.
Trenutno na svetu deluje približno 3,6 mlrd klimatskih naprav. Po ocenah analitikov naj bi svet do leta 2050 potreboval kar 14 mlrd klimatskih naprav, kar predstavlja 289 % povečanje.
Večina klimatskih naprav za hlajenje uporablja pline, imenovane fluoroogljikovodiki (HFC), ki zaradi njihovega visokega potenciala globalnega segrevanja (GWP), predstavljajo velik problem za okolje. GWP je merilo potenciala segrevanja 1 tone plina, izpuščenega v ozračje, glede na 1 tono ogljikovega dioksida (CO2) v določenem časovnem obdobju. HFC v klimatski napravi ima lahko oceno GWP > 3000, kar pomeni, da HFC segrevajo planet 1000-krat bolj kot CO2. Te snovi uhajajo v okolje že desetletja in prispevajo k skoraj 10 % emisij globalnega segrevanja. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo njihove emisije do leta 2050 povečale za kar 90 % glede na ravni iz leta 2017. Zaradi uvedbe več milijard novih klimatskih naprav v naslednjem desetletju bi trenutni podnebni cilji postali popolnoma nedosegljivi.
Dobra novica je, da se zdaj na trgu že pojavljajo naprave, ki uporabljajo spojine z veliko nižjim GWP, tudi več kot 1000 % znižanje glede na trenutno običajno uporabo v napravah. V ZDA so v letu 2021 sprejeli zakonodajo, ki naj bi v prihodnjih 15 letih zmanjšala proizvodnjo in porabo HFC-jev za 85 %. Sčasoma se bo trg preusmerilo k alternativam z nizkim GWP, čeprav ti premiki ne bodo v takšnem obsegu in takšne hitrosti, kot ju potrebujemo. Prehod na alternative z nizkim GWP zahteva namreč novo opremo, kar pogosto pomeni tudi nove in potencialno drage naložbe. To pomeni, da bodo še vrsto let na trgu HFC naprave z visokimi emisijami, ki bodo prispevale k podnebnim spremembam.
Mednarodni trgi ogljika lahko igrajo ključno vlogo pri stroškovno učinkovitem zmanjševanju svetovnih emisij toplogrednih plinov.
Trgi ogljika so sistemi trgovanja, v katerih se prodajajo in kupujejo ogljični dobropisi. En ogljični dobropis, s katerim se trguje, je enak eni toni CO2 ali enakovredni količini različnega toplogrednega plina, zmanjšanega, zaseženega ali preprečenega.
Obstajata dve vrsti trgov ogljika, skladni in prostovoljni:
- Skladni so ustvarjeni kot rezultat katere koli nacionalne, regionalne in/ali mednarodne politike ali regulativne zahteve.
- Prostovoljni trgi ogljika, nacionalni in mednarodni, se nanašajo na izdajo, nakup in prodajo ogljičnih dobropisov na prostovoljni osnovi.
Število sistemov trgovanja z emisijami po svetu narašča. Poleg sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) nacionalni ali podnacionalni sistemi že delujejo ali se razvijajo tudi v Kanadi, ZDA, Švici na Kitajskem, Japonskem, Novi Zelandiji in Južni Koreji.
Zmanjševanje HFC-jev na globalnem nivoju bi lahko do leta 2100 preprečilo segrevanje za 0,5°C. S prehodom od naprav z visokim GWP na okolju prijaznejše alternative, bi se svet lahko v naslednjih 40 letih izognil približno 4 do 8 letnim skupnim svetovnim emisijam toplogrednih plinov, na podlagi ravni iz leta 2018. Postopno zmanjševanje HFC-jev na globalnem nivoju bi lahko do leta 2100 preprečilo segrevanje za 0,5°C.
Vir: Spirit Slovenija
